Skip to: site menu | section menu | main content
Meni:
Splošno Cilji in naloge Organi društva Zgodovina Združevanje Programi Domovi oddiha Braille Povezave Brošure 60 let Prispevki članov
Braillova pisava (poslovenjeno Brajeva pisava ali brajica) je posebna pisava, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo. Razvil jo je Louis Braille (po katerem je pisava tudi poimenovana) leta 1821.
Braillov sistem temelji na podlagi metode komunikacije, ki jo je sprva razvil Charles Barbier. Naredil ga je, ker je želel način, s katerim bi si vojaki ponoči izmenjevali sporočila, brez svetlobe, imenovano nočno pisanje. Barbierov sistem je bil za vojake pretežak, saj se ga niso mogli naučiti. Čez nekaj časa je bil preklican s strani vojske. Leta 1821 je Barbier obiskal Nacionalni inštitut za slepe v Parizu, kjer je srečal Louisa Brailla. Louis je v ugotovil vzrok neuspeha pisave; problem je bil v človeškem prstu, kateri ne more razbrati znaka brez premikanja in tako ne more hitro brati črko za črko. Njegova rešitev je bila uporabiti celico s šestimi luknjicami - Braillovo celico - ki je bila revolucija v komuniciranju za slepe ljudi.
Sistem Braillove pisave temelji na različnih razporeditvah luknjic. Slika prikazuje Braillovo celico z oštevilčenimi luknjicami.
Med drugim obstajajo tudi računalniški dodatki (pisave ipd.) za Braillovo pisavo.
Pisava
Črke
Vsaka Braillova sestoji iz kombinacij šestih luknjic, razporejenih v. V pravokotniku se nahajata vodoravno dve luknjici, navpično pa tri. S to kombinacijo je mogoče narediti 64 (2^6) črk. Vsaka kombinacija ima svoje ime in predstavlja določeno črko, odvisno od položaja luknjic. Luknjice so po pravilu, v celici, indeksirane tako, da se v zgornjem levem kotu nahaja luknjica 1, vse do spodaj levo, kjer je 3; na desni strani pa je na vrhu 4, spodaj pa 6 (kot kaže slika). Na primer, luknjice 1-3-4 predstavljajo celico s tremi luknjicami; prva (1) se nahaja zgoraj levo, druga (3) in tretja (4) pa levo in desno spodaj.
